Razstavno gradivo
PODNASLOV
In February 2026, project Sounding Spomenik initiated a dedicated series of ''Oral History'' Video Interviews: an ever growing body of structured and recorded conversations designed to document first-hand memories, experiences, interpretations, and perspectives connected to the Yugoslav era monuments of the revolution. The initiative forms an important extension of the project's broader interdisciplinary research into the memorial landscapes of the former Yugoslavia. While the project has from its beginnings approached these monuments through sounds, field recordings, and architectural observations, the ''Oral History'' Video Interview series introduces another crucial dimension: the voices of people who have encountered, studied, remembered, cared for, interpreted, or otherwise developed a personal or professional relationship with these built memorial sites.
The interviews are conceived not simply as conventional biographical conversations, but as forms of situated knowledge: each testimony emerges from a particular relationship between an individual, a monument, and the historical and social environment in which that monument exists. The selected speakers bring different forms of expertise and experience to the conversation, including personal memories, professional research, artistic practice, local knowledge, cultural activism, architectural interpretation, and reflections on the constantly changing political meanings of the memorial landscape.
The interviews are conceived not simply as conventional biographical conversations, but as forms of situated knowledge: each testimony emerges from a particular relationship between an individual, a monument, and the historical and social environment in which that monument exists. The selected speakers bring different forms of expertise and experience to the conversation, including personal memories, professional research, artistic practice, local knowledge, cultural activism, architectural interpretation, and reflections on the constantly changing political meanings of the memorial landscape.
Foto: Nina Pernat
ZVOČNE INSTALACIJE
László Juhász – Terenski zvočni posnetki iz Bosne in Hercegovine 1–2
8-kanalna, prostorsko specifična zvočna instalacija, 2026
Opis sledi kmalu…
László Juhász – Terenski zvočni posnetki iz Slovenije in Srbijea
8-kanalna, prostorsko specifična zvočna instalacija, 2026
Poleg inherentnih akustičnih lastnosti obravnavanih spomenikov je o njihovih širših zvočnih okoljih znanega razmeroma malo. Večina teh značilnih in edinstvenih struktur je bila postavljena v odročnih podeželskih okoljih, praviloma precej oddaljenih od urbaniziranih območij. Vendar pa se nekateri primeri nahajajo tudi v mestnih središčih, primestnih območjih ali v bližini vasi, kar ustvarja širok in raznolik spekter ambientnih zvočnih krajin.
Okoljski zvoki, vključeni v to 55-minutno večkanalno zvočno instalacijo, so bili posneti v Ilirski Bistrici in Dražgošah v Sloveniji ter v Čačku v Srbiji med letoma 2021 in 2024. Posnel jih je slovenski snemalec in tonski mojster Jernej Babnik Romaniuk. Posnetki niso bili podvrženi naknadni obdelavi, zato ohranjajo visoko stopnjo zvestobe izvirnim akustičnim razmeram.
Predstavljena zvočna krajina je bila sestavljena iz desetih različnih posnetkov, ki jih je producent-kustos László Juhász oblikoval marca 2026. Prostorsko specifično instalacijo, zasnovano za osemkanalno postavitev zvočnikov, je za predstavitev v Galeriji Alkatraz realiziral skladatelj Tilen Lebar.
8-kanalna, prostorsko specifična zvočna instalacija, 2026
Opis sledi kmalu…
László Juhász – Terenski zvočni posnetki iz Slovenije in Srbijea
8-kanalna, prostorsko specifična zvočna instalacija, 2026
Poleg inherentnih akustičnih lastnosti obravnavanih spomenikov je o njihovih širših zvočnih okoljih znanega razmeroma malo. Večina teh značilnih in edinstvenih struktur je bila postavljena v odročnih podeželskih okoljih, praviloma precej oddaljenih od urbaniziranih območij. Vendar pa se nekateri primeri nahajajo tudi v mestnih središčih, primestnih območjih ali v bližini vasi, kar ustvarja širok in raznolik spekter ambientnih zvočnih krajin.
Okoljski zvoki, vključeni v to 55-minutno večkanalno zvočno instalacijo, so bili posneti v Ilirski Bistrici in Dražgošah v Sloveniji ter v Čačku v Srbiji med letoma 2021 in 2024. Posnel jih je slovenski snemalec in tonski mojster Jernej Babnik Romaniuk. Posnetki niso bili podvrženi naknadni obdelavi, zato ohranjajo visoko stopnjo zvestobe izvirnim akustičnim razmeram.
Predstavljena zvočna krajina je bila sestavljena iz desetih različnih posnetkov, ki jih je producent-kustos László Juhász oblikoval marca 2026. Prostorsko specifično instalacijo, zasnovano za osemkanalno postavitev zvočnikov, je za predstavitev v Galeriji Alkatraz realiziral skladatelj Tilen Lebar.
INSTALACIJSKI OBJEKT
Borut Wenzel – Struktura
Instalacijski objekt, 2026
Mobilno razstavišče Sounding Spomenik je modularna aluminijasta konstrukcija dimenzij 4 m × 3 m × 3 m. Njegova idejna zasnova je bila razvita v sodelovanju med Borutom Wenzlom in Natašo Serec, medtem ko sta končna konceptualna rešitev in celotna izvedba delo Boruta Wenzla. Zasnovano je kot hibrid galerijskega prostora in umetniške instalacije, ki združuje fotografijo, video, projekcijo in večkanalni zvok v potopitveno imerzivno prostorsko izkušnjo.
V kontekstu projekta aluminij ni zgolj funkcionalna izbira, temveč tudi zavestna referenca na materialni in ideološki jezik modernističnih struktur nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Razstavišče tako vzpostavlja kontinuiteto z zgodovinskimi plastmi prostora, hkrati pa jih reinterpretira skozi sodobno umetniško in zvočno prakso.
Njegova mobilnost omogoča postavitev v različnih kontekstih – od galerij in muzejev do javnih in festivalskih prizorišč – ter zagotavlja neodvisno, tehnično ustrezno in estetsko celovito predstavitev projekta na različnih lokacijah. Poleg razstavne infrastrukture deluje tudi kot samostojna umetniška instalacija, saj sta njegova oblikovna in materialna zasnova vsebinsko neločljivo povezani s programom.
Objekt je bil izdelan s pomočjo sofinanciranja JSKD 2025.
Instalacijski objekt, 2026
Mobilno razstavišče Sounding Spomenik je modularna aluminijasta konstrukcija dimenzij 4 m × 3 m × 3 m. Njegova idejna zasnova je bila razvita v sodelovanju med Borutom Wenzlom in Natašo Serec, medtem ko sta končna konceptualna rešitev in celotna izvedba delo Boruta Wenzla. Zasnovano je kot hibrid galerijskega prostora in umetniške instalacije, ki združuje fotografijo, video, projekcijo in večkanalni zvok v potopitveno imerzivno prostorsko izkušnjo.
V kontekstu projekta aluminij ni zgolj funkcionalna izbira, temveč tudi zavestna referenca na materialni in ideološki jezik modernističnih struktur nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Razstavišče tako vzpostavlja kontinuiteto z zgodovinskimi plastmi prostora, hkrati pa jih reinterpretira skozi sodobno umetniško in zvočno prakso.
Njegova mobilnost omogoča postavitev v različnih kontekstih – od galerij in muzejev do javnih in festivalskih prizorišč – ter zagotavlja neodvisno, tehnično ustrezno in estetsko celovito predstavitev projekta na različnih lokacijah. Poleg razstavne infrastrukture deluje tudi kot samostojna umetniška instalacija, saj sta njegova oblikovna in materialna zasnova vsebinsko neločljivo povezani s programom.
Objekt je bil izdelan s pomočjo sofinanciranja JSKD 2025.
Foto: Nina Pernat
VIDEOINSTALACIJE
Tea Grahek Lebar – Milana Zarić igra Čačak
Videodokumentacija koncertne izvedbe, 2026
Video dokumentira in hkrati na novo interpretira koncertni dogodek z naslovom Sonotopija: Sounding Spomenik, ki je potekal aprila 2025 v kulturnem prizorišču Osmo/za v Ljubljani. Nastal je kot avdiovizualni zapis nastopa srbske harfistke Milane Zarić, nadgrajenim z večkanalno zvočno distribucijo nemanipuliranih terenskih posnetkov Jerneja Babnika Romaniuka in z živo vizualizacijo hrvaške intermedijske umetnice Line Rice.
V središču videa je preplet instrumentalne izvedbe in terenskih posnetkov, zajetih v Spominskem parku boja in zmage v Čačku v Srbiji (zasnoval ga je Bogdan Bogdanović, dokončan je bil leta 1980). Ti zvočni materiali vzpostavljajo dialog med galerijskim prostorom in oddaljeno lokacijo spomenika, kjer se zvok arhitekture, krajine in zgodovinskega spomina prenaša in preoblikuje v novem kontekstu.
Vizualna plast ne deluje zgolj kot spremljava, temveč kot enakovreden element, ki interpretira in razširja zvočno izkušnjo, medtem ko večkanalna zvočna postavitev ustvarja prostorsko zaznavo, ki presega dokumentarno funkcijo terenskih posnetkov. Video tako dogodka ne le dokumentira, temveč ga preobraža v avtonomno umetniško delo – zvočno-vizualno kompozicijo, ki nadaljuje raziskovanje akustičnih lastnosti spomenikov in njihovega mesta v sodobnem kulturnem in zgodovinskem imaginariju.
Milana Zarić – harfa, objekti
Jernej Babnik Romaniuk – terenski posnetki, zvočna distribucija
Lina
Rica – živa vizualizacija
Video posnet 7. aprila 2025 v Osmo/za, Ljubljana, Slovenija
Snemanje in montaža: Tea Grahek Lebar
Ana Grobler – Manja Ristić igra Popina
Videoinstalacija, 2026
Opis sledi kmalu…
Videodokumentacija koncertne izvedbe, 2026
Video dokumentira in hkrati na novo interpretira koncertni dogodek z naslovom Sonotopija: Sounding Spomenik, ki je potekal aprila 2025 v kulturnem prizorišču Osmo/za v Ljubljani. Nastal je kot avdiovizualni zapis nastopa srbske harfistke Milane Zarić, nadgrajenim z večkanalno zvočno distribucijo nemanipuliranih terenskih posnetkov Jerneja Babnika Romaniuka in z živo vizualizacijo hrvaške intermedijske umetnice Line Rice.
V središču videa je preplet instrumentalne izvedbe in terenskih posnetkov, zajetih v Spominskem parku boja in zmage v Čačku v Srbiji (zasnoval ga je Bogdan Bogdanović, dokončan je bil leta 1980). Ti zvočni materiali vzpostavljajo dialog med galerijskim prostorom in oddaljeno lokacijo spomenika, kjer se zvok arhitekture, krajine in zgodovinskega spomina prenaša in preoblikuje v novem kontekstu.
Vizualna plast ne deluje zgolj kot spremljava, temveč kot enakovreden element, ki interpretira in razširja zvočno izkušnjo, medtem ko večkanalna zvočna postavitev ustvarja prostorsko zaznavo, ki presega dokumentarno funkcijo terenskih posnetkov. Video tako dogodka ne le dokumentira, temveč ga preobraža v avtonomno umetniško delo – zvočno-vizualno kompozicijo, ki nadaljuje raziskovanje akustičnih lastnosti spomenikov in njihovega mesta v sodobnem kulturnem in zgodovinskem imaginariju.
Milana Zarić – harfa, objekti
Jernej Babnik Romaniuk – terenski posnetki, zvočna distribucija
Lina
Rica – živa vizualizacija
Video posnet 7. aprila 2025 v Osmo/za, Ljubljana, Slovenija
Snemanje in montaža: Tea Grahek Lebar
Ana Grobler – Manja Ristić igra Popina
Videoinstalacija, 2026
Opis sledi kmalu…
FOTOGRAFSKE RAZSTAVE
László Juhász – Concrete Lines – Izvirniki
Fotografska razstava, 2026
Fotografska razstava Concrete Lines je bila prvotno zasnovana za predstavitev projekta v sklopu festivala Wien Modern 36 (Dunaj, december 2023). Konceptualni okvir razstave se je ukvarjal z dialektičnim razmerjem med celoto in fragmentom: na eni strani s celovitostjo potencialno neskončnih zvočnih krajin, ki obstajajo znotraj in okoli spomenikov, na drugi pa z nujno delnimi in časovno omejenimi posnetki, ki zajemajo le omejene segmente teh akustičnih okolij. V tem smislu je razstavljeno gradivo kritično reflektiralo procese izbire, posredovanja in reprezentacije, ki so neločljivo povezani tako z zvočnim snemanjem kot s kuratorsko prakso.
Fotografije, predstavljene v aktualni postavitvi razstave, sestavljajo izvirni, neobdelani posnetki, nastali med terenskimi snemanji v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Vizualno poudarjajo bližnje poglede na arhitekturne elemente, pri čemer je človeška prisotnost namenoma izključena. V ospredju so drobni detajli, materialne teksture in površinske značilnosti — elementi, ki so pogosto spregledani, a pomembno prispevajo k oblikovanju, odboju in modulaciji zvoka. Z izoliranjem teh prvin fotografije opozarjajo na materialne dejavnike, ki soustvarjajo akustični značaj posameznih lokacij.
Fotografsko gradivo je nastalo med snemalnimi sesijami v Ilirski Bistrici in Dražgošah v Sloveniji; v Sinju in Jasenovcu na Hrvaškem; ter v Popini in Čačku v Srbiji, v okviru terenskega dela, izvedenega v letih 2021 in 2024.
László Juhász – Concrete Lines
Fotografska razstava, 2023
Opis sledi kmalu…
Fotografska razstava, 2026
Fotografska razstava Concrete Lines je bila prvotno zasnovana za predstavitev projekta v sklopu festivala Wien Modern 36 (Dunaj, december 2023). Konceptualni okvir razstave se je ukvarjal z dialektičnim razmerjem med celoto in fragmentom: na eni strani s celovitostjo potencialno neskončnih zvočnih krajin, ki obstajajo znotraj in okoli spomenikov, na drugi pa z nujno delnimi in časovno omejenimi posnetki, ki zajemajo le omejene segmente teh akustičnih okolij. V tem smislu je razstavljeno gradivo kritično reflektiralo procese izbire, posredovanja in reprezentacije, ki so neločljivo povezani tako z zvočnim snemanjem kot s kuratorsko prakso.
Fotografije, predstavljene v aktualni postavitvi razstave, sestavljajo izvirni, neobdelani posnetki, nastali med terenskimi snemanji v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Vizualno poudarjajo bližnje poglede na arhitekturne elemente, pri čemer je človeška prisotnost namenoma izključena. V ospredju so drobni detajli, materialne teksture in površinske značilnosti — elementi, ki so pogosto spregledani, a pomembno prispevajo k oblikovanju, odboju in modulaciji zvoka. Z izoliranjem teh prvin fotografije opozarjajo na materialne dejavnike, ki soustvarjajo akustični značaj posameznih lokacij.
Fotografsko gradivo je nastalo med snemalnimi sesijami v Ilirski Bistrici in Dražgošah v Sloveniji; v Sinju in Jasenovcu na Hrvaškem; ter v Popini in Čačku v Srbiji, v okviru terenskega dela, izvedenega v letih 2021 in 2024.
László Juhász – Concrete Lines
Fotografska razstava, 2023
Opis sledi kmalu…
Foto: Nina Pernat
Foto: László Juhász